Z Marijo v Medjugorje

KER JE VELIKO ZANIMANJE ZA VODENJE MANJŠIH SKUPIN S KOMBIJEM, ali z vozilom  po vaši presoji, sporočam, da je možno tudi to. Pokličite me in se bomo dogovorili.  070/766-577 Ivanka     VSE SKUPINE  SO  DUHOVNE  VODENE

Poromali bomo v Medjugorje za NOVO LETO OD  30. 12. -  2. 1. 2026. Gremo iz Tržiča, Kranj,Medvode, Ljubljana, Grosuplje, Ivančna Gorica, Novo Mesto, Metlika. ROMANJE POTEKA V GLOBOKI ZBRANOSTI. Živimo v zelo težkih časih. Ogromno ljudi je oddaljenih od dobrega Boga. Marija nas vabi, da molimo in ji pomagamo reševati duše. Kako zelo je potrebno zadostilno romanje. Lepo povabljeni, da se združimo skupaj v molitvi, žrtvi.  ŠE VEDNO PA LAHKO PREJMEMO POPOLNI ODPUSTEK.   ZA VSE  INFORMACIJE  ME LAHKO POKLIČETE NA TELEFON  070/766-577  Ivanka

ivanka.tih@gmail.com    PRIPRAVA   NA  SVETO  SPOVED

Za našo dušo je ključnega pomena, da opravimo dobro SVETO SPOVED IN IZPRAŠEVANJE VESTI. Referendum je jasno pokazal tudi med nami verniki ,da ne vemo  kaj je smrtni greh in kakšne so posledice.Zato jih je toliko volilo ZA  , ZA  SMRT.  Zavedati se moramo, da se s smrtjo vse ne konča, ampak se šele vse začne. Samo vprašanje je za kaj smo se odločili mi sami. Za Boga ali za satana. Bog nam je dal svobodno voljo, dal pa nam je tudi možnost spoznati Ga , ga sprejeti, ljubiti in biti z njim tudi po tem zemeljskem življenju in uživati večno srečo v nebesih.  Ne dajmo se zavesti, da pekla ni, da bomo vsi prišli v nebesa. TO JE HUDIČEVA PAST, KI NAS V IMENU DOBREGA UJAME IN POGUBI. Zavedati se moramo, da nam je BOG življenje dal in nam ga bo tudi vzel, takrat ko bo ON vedel, da je za nas najbolj prav. Življenje je Božji dar, ki ga moramo odgovorno preživeti, v času, ki nam je na razpolago in seveda po DESETIH BOŽJIH ZAPOVEDIH. Samo deset jih je, pa še te tako radi prikrojimo sami sebi in svojemu življenskemu stilu. In kaj se zgodi? Postanemo sami sebi Bog, se pravi, igramo Boga. Zato pridemo do take situacije v kateri smo. Življenje je kratko. Pomembno je,da  čimprej z vso resnostjo pogledamo vase, svoje življenje in stanje v katerim živimo.

Ko začnemo s pripravo na Sv. Spoved vedno naredimo križ V IMENU OČETA  IN  SINA  IN SVETEGA DUHA - 3X  , počastimo Presveto Trojico in jo prosimo, da nam pomaga, da se iskreno spovemo in priznamo vse svoje slabosti in grehe. 

Zelo priporočljivo je, da si vzamemo pisalo in list papirja in si vse zabeležimo. Tako bomo videli trenutno stanje v katerem se nahajamo. Naj nas ne bo strah povedati svojih grehov spovedniku. Za spovednikom vedno stoji Jezus, ki nas čaka s tako ljubeznijo, da nas opere s svojo Predragoceno Krvjo in Vodo. Gospod želi, da smo v stanju Posvečujoče milosti. PA NE POZABIMO, DA KO SE MI GREHOV SPOVEMO - JEZUS NAŠE GREHE POZABI. ČE SE PA SPET IN SPET SPOVEDUJEMO ISTIH GRHOV, TO POMENI, DA JEZUSU NE ZAUPAMO. ZAVEDATI SE MORAMO MOČI PREDRAGOCENE KRVI S KATERO NAS JE JEZUS ODKUPIL.

Kadar greh zamolčimo, ga povemo samo na pol, ali pa obrnemo tako kot nam paše, takrat Sv. Spoved ni dobra. Je nepopolna. Takrat nam grehi niso odpuščeni. Bog vidi v naše srce. Zato je pomembno, da smo iskreni. Ne glede na to kateri koli spovednik je, pristopajmo v duhu, da za vsakim spovednikom stoji Jezus. Pomebno je tudi, da za svojega spovednika molimo in ga še posebno izročimo Devici Mariji. Marijo prosimo, da nam spovednik pove tisto kar mi potrebujemo, da se bomo poboljšali.,  je to dovolj  , pa tudi, če sta smo dve besedi. Pomebno je, da to kar od spovednika šlišimo, to v svojem življenju udejanjamo. Ne samo, da zmolimo pokoro, narediti je potrebno sklep in ga vnesti v svoje življenje, ker nam Gospod sporoča, da je potrebno spremeniti določene stvari, ki nas oddaljujejo od Gospoda.

Obstaja tudi razlika med spovednikom in duhovnim voditeljem. Spovednik je tisti , ki se spovemo svojih grehov, duhovni voditelj je hkrati voditelj naše duše. Tu je vključen tudi duhovni pogovor, dobimo tudi nalogo kako moramo živeti, delati, da čimbolj duhovno rastemo in strmimo po svetosti. ČE PRI DUHOVNEM VODITELJU NE DOBIMO DOVOLJ DUHOVNE HRANE IN JE NAŠ POGOVOR, KI NAJ NE BI TRAJAL VEČ KOT URO, POSVETEN, POTEM JE POTREBNO DUHOVNEGA VODITELJA ZAMENJATI, PREDVSEM ZA ZANJ MOLITI IN SE IZROČATI SVETEMU DUHU.

1.  VERUJ  V ENEGA  BOGA

VERUJEM  V TROEDINEGA  BOGA  ?

Verjamem? Ali ga imam v mislih samo toliko časa, dokljer ga potrebujem. Sem do Boga kot bankomat in se nanj obračam kot bi dal kartico v bankomat, on pa nam denar -  se pravi jaz dam molitev, on pa meni čudež.

To ni vera, ampak izkoriščanje Boga!

POSTAVLJAM BOGA NA PRVO MESTO ALI GA NADOMEŠČAM Z MALIKI KOT SO KARIERA, UGLED, DENAR, IMETJE, ZABAVA , ŠPORT?

Je vse našteto pred molitvijo, pred Bogom, pred tem, da se povežem z Gospodom. Če vse to v veliki meri uporabljam, pa zdraven Boga ni, zapravljam čas - čas, ki bi ga moral bolj  odgovorno porabiti  in poskrbeti za svojo dušo. Zavedati se moramo, da bomo dajali odgovor za vsak trenutek, če ga ne bomo porabili prav. Čisto za vsak trenutek.

ALI POSTAVLJEM SVOJE LASTNE INTERESE PRED ZAPOVED LJUBEZNI DO BLJIŽNEGA?

To pomeni, da svojega bljižnega izkoriščam, mu postavljam pogoje, kar meni ustreza, nisem pa pozoren na to, kar je zanj dobro. Nisem pozoren na to, da v bljižnjem vidim človeka, ki je ustvarjen po božji podobi. Slediti moramo Gospodu in kako nas uči na križu o ljubezni. On želi, da živimo po 10 Božjih zapovedih, ter, da ga posnemamo.   

SEM OŠABEN, SE POVIŠUJEM NAD DRUGE LJUDI, MORDA CELO NAD DOBREGA BOGA?

To pomeni, da v meni ni ponižnosti. Če sem ošaben, kaj hitro pozabim na Boga. Ko pa pozabim na Boga sem sam sebi zadosten, se imam več od drugih in dobesedno igram Boga in se celo povišujem nad Njim.

SI MISLIM, DA SE SAM ODREŠIM?

Če mislimo, da. pogosto hodimo v cerkev, molimo, živimo po paragrafih, da je to dovolj in že bomo prišli v nebesa. Ampak vera, ki nima ljubezni do Boga in bljižnega, ni nič vredna. Na to je potrebno paziti. Pogosto mislimo, da se lahko sami odrešimo, pa ni tako.

Na to kaže primer Marije Simme, ki je imela videnje duš iz vic. K njej so hodile z namenom, da so jo prosile za molitev, zadostilno trpljenje, prosila svojce umrlega , da opravijo določene naloge po namenih umrlega. Omenila je določen primer, ki nas lahko močno strezni in poduči.

V neki vasi je živel Cerkovnik, ki je živel za cerkev in bil vedno tam prisoten. V tisti vasi je živela tudi neka revna gospa, ki je živela pri nekem moškemu, dobesedno je bila njegova sluškinja in bila prisiljena v takšen položaj. Gospa umre.  V tistem času pa so pokopavali ljudi, ki so živeli kot zgledni kristjani v posvečeno zemljo, ljudi, ki so živeli v grehu pa v neposvečeno zemljo. Cerkovnik si je na vso moč prizadeval, da bi bila gospa pokopana v neposvečeno zemljo. Razmere pa so pokazale, da je gospa vredna, da se jo pokoplje v posvečeno zemljo. Čez pol leta umre še cerkovnik. Ljudi pa je zanimalo, kje je po smrti gospa in seveda kje cerkovnik. Prosili so Simmo, da naj vpraša dušo, ki jo bo obiskala. Duša odgovori. Gospa je v nebesih, cerkovnik pa globoko v vicah. Bili so presenečeni in ponovno postavijo vprašanje, zakaj je temu tako. Cerkovnik je bil noč in dan cerkvi, bil je fižično prisoten, vendar njegove misli so bile povsod, samo z Gospodom ne , ni bil povezan z Gospodom. Bil je  daleč od Gospoda. Bi je na položju, ki mu odgovarjal, da je bil čislan od ljudi in cerkve. Pogosto je kritiziral in obsojal.

Gospa pa je živela pozabljena, zaničevana in bila globoko povezana z Gospodom. Vse njeno bitje je živelo za Gospoda , vse trpljenje Mu je darovala . Iskreno se je pokesala. Jezus je videl njeno iskreno, čisto ljubezen. V vicah je bila zelo kratek čas in kmalu odšla k Njemu , ki ga je tako iskreno ljubila.

Zelo se varamo, če mislimo, da se lahko v svojemu napuhu sami odrešimo. 

ALI  MENIM ,  DA SO NEKATERE  KRŠČANSKE  RESNICE  ALI  NORME  ZASTARELE  IN  SE  MI JIH  NI  POTREBNO  DRŽATI?

Zdaj smo prišli v čas, ko mislimo, da smo zelo moderni in se moramo v cerkvi zelo spreminjati in prilagajati svetu. Ampak ta svet ni na pravi poti. Tukaj ima hudobni duh zelo veliko moč in v imenu dobrega se pogubi ogromno duš. Marija pravi: cerkev je stara, se ne spreminja, je takšna kot pred 2000 leti.

SEM PREPRIČAN, DA PEKEL IN KAZEN ZA GREH NE OBSTAJATA?

V sedanjem času se govori samo o Božji ljubezni, kako zelo je Jezus usmiljen in dober in bomo tako ali tako prišli v nebesa, O grehu,  peklu se pa sploh ne govori, češ, da s tem ljudi strašimo. Ljudje to vzamemo kot nekaj normalnega in se samoopravičujemo, da ga še naprej biksamo, počnemo kar nas je volja in seveda na koncu se nas bo Jezus usmilil. Ali se me bo res usmilil???  Pekel obstaja in greh tudi!!! Ne varajmo se. Še kako bi si morali spraševati vest in se bati,da  dobrega Boga ne bi žalili.Koliko duš gre ravno zaradi take lahkotnosti v pekel. Zavedati se moramo,če pekla ne priznamo, ima hudobni duh še večjo moč nad nami. Smo ujeti. Zavedati se moramo, da bomo za vsak storjeni greh, dajali odgovor. Vsak storjeni greh, je korak bližje naši duhovni smrti, 

ALI  MISLIM, DA NIMAM  NOBENEGA   GREHA?

Velikokrat slišimo, saj nimam nobenega greha, nič takega nisem naredil, nikogar nisem ubil...Greh niso samo dejanja, ampak tudi naše misli in besede. Slabe misli so zelo nevarne, če jih takoj ne zaustavimo, se kaj hitro spremenijo v dejanja. Pripeljejo do hudega greha, tudi do smrtnega greha.

ALI  PA  VIDIM  POVSOD  SAMO  GREH?

Vse pa tudi ni greh. Prositi moramo Svetega Duha, da v sebi prepoznamo glasove, ki nas usmirjajo, podučujejo. Prosimo ga, da spoznamo kaj je prav in kaj ni. Če povsod vidimo samo greh, potem je v nas sama žalost in napetost. To je znak, da nismo na pravi poti. Pravi kristjan je vesel, pa tudi moder, tako, da z Božjo pomočjo prepoznamo kdaj grešimo.

ALI SEM  ZARADI STRAHU, SRAMU IZ KORISTOLJUBJA ZATAJIL KATOLIŠKO VERO ALI CELO BOGA?

Včasih nam je težko, oz.sram pokazati svoj škapulir, svetinico, križ, ki ga nosimo, ali pa se sramujemo spregovoriti o Bogu. Kolikokrat se pokrižamo v restavraciji, samo zato kaj bodo rekli ljudje. Tako zatajimo svojo vero in Boga. Zavedati se moramo, da Bog tisti, ki je vladar našega življenja. On je tisti, ki nam je življenje dal, on je tisti, ki nam ga tudi vzame. Samo Gospodu smo dolžni vse  - ne človeku, ne svetu, ne bogastvu.

ALI SPOLNJUJEM STANOVSKE DOLŽNOSTI IN BOGU DANE OBLJUBE?

Krst je nekaj zelo velikega in odgovornega. S krstom postanemo Božji otroci. Krstne obljube bi morali jemati zelo resno - ne samo krščenci, ampak tudi botri. Če se bi botri poglobili v obljube in za kaj so se zaobljubili, bi se na krst dobro pripravili. Ko duhovnik krščuje otroka reče: Prejel si dostojanstvo in ko se boš poslovil od tega sveta ga NEOKRNJENEGA nazaj.

Dostojanstvo lahko zapravimo že v otroštvu, če nas starši ne vzgajajo prav. Starši bi morali z ljubeznijo govoriti o Bogu, otroke poučevati čistosti, teži greha